2017 Teorema

Milan Marković Matthis po motivih istoimenskega romana Pier Paola Pasolinija

Režiser SEBASTIJAN HORVAT
Prevod GAŠPER MALEJ
Adaptacija in dramaturgija MILAN MARKOVIĆ MATTHIS
Scenografija JÜRGEN KIRNER
Kostumografija BELINDA RADULOVIĆ
Skladatelj DRAGO IVANUŠA
Koreografija ANJA BORNŠEK
Asistentka režije (študijsko) NINA RAMŠAK
Foto PETER UHAN

Igrajo

Vladimir Jurc PAOLO
Maja Blagovič LUCIA
Tadej Pišek PIETRO
Sara Gorše ODETTA
Nikla Petruška Panizon EMILIA
Jasmin Mekić GOST

Slovensko stalno gledališče

karkoli že ta moj krik hoče pomeniti,
usojeno mu je trajati onstran vsakega možnega konca.

Pier Paolo Pasolini, Teorema
(prevedel Gašper Malej)

Po markantni uprizoritvi drame Svinjak v sezoni 2006/2007, bo delo Pier Paola Pasolinija ponovno snov prodorne obravnave na odru Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Nova uprizoritev, ki bo na sporedu v abonmajskem programu od 10. do 19. marca, temelji na romanu in filmu Teorema v novi, izvirni priredbi in pod režijskim vodstvom Sebastijana Horvata. Gre za prvo dramsko adaptacijo Pasolinijevega romana (in filma) v slovenskem gledališkem prostoru.

VSEBINA
Teorema (1968) je roman parabole Pier Paola Pasolinija, napisan kot poskus alternacije proze in verzov. Roman je nastajal tako rekoč hkrati s scenarijem za film in govori o prihodu skrivnostnega tujca v družino bogatega milanskega podjetnika. Intelektualna in seksualna privlačnost tujca iztrgata družino iz zavetja ustaljenega reda. Vihar, ki ga tujec sproži, razkriva prikrito naravo vsakega člana tega meščanskega mikrokozmosa; po njegovem odhodu nič več ne bo tako kot prej. Gost je »ekran za projekcijo« likov in tudi samih gledalcev, je »nekaj, kar vneseno v sistem, nato povzroči njegov propad«.
V predstavi je izpostavljen razredni boj, ki je bil v tistih letih (še posebej v industrijskem okolju) pogosto prisoten, danes pa ga priredba prikazuje v duhu novega časa, v katerem je kriza srednje-visokega sloja spet živa in problematična. Dramaturg Milan Marković Matthis izpostavlja dvojni pogled na zgodbo: prvo dejanje je bolj neposredno povezano z motivi Pasolinijevega romana in se dogaja v Milanu v šestdesetih letih, drugo dejanje pa se dogaja danes v Trstu. Patos in racionalnost sta v tem branju enakovredna – tako kot v Pasolinijevem filmu. Os predstave je refleksija o propadu krhke fasade neke dobrostoječe družbe, kot je Matthis napisal v gledališkem listu predstave: »Živimo v svetu, v katerem je potreba meščanske družbe po ideološkem opravičevanju in zaščiti njenih temeljev v tako velikem nasprotju z realnostjo, da njene zlaganosti in samomorilskega nagnjenja ne moremo več prikrivati in je naraščajoči pritisk mogoče rešiti na le en sam način – s porajanjem fašizma.« Dramaturška obdelava romana je nastala na osnovi prevoda Gašperja Maleja

ZASEDBA
Protagonisti predstave so člani umetniškega ansambla SSG z dvema gostoma. V vlogi staršev igrata Vladimir Jurc in Maja Blagovič, njuna otroka sta Tadej Pišek in študentka AGRFTja, igralka ter plesalka Sara Gorše. Nikla Petruška Panizon bo nastopala v vlogi služkinje Emilie. Gost, ki povzroči radikalne spremembe v družinskem ustroju, je Jasmin Mekić, član ansambla HNK Ivana pl. Zajca na Reki, ki pogosto nastopa tudi v filmih in televizijskih nanizankah.
Režijo predstave podpisuje Sebastijan Horvat, ki po uspehu Cankarjevih Hlapcev ponovno sodeluje s Slovenskim stalnim gledališčem. Z njim se v Trst vrača že ustaljena mednarodna ekipa sodelavcev: scenografijo je ustvaril Jürgen Kirner, kostume Belinda Radulovič, izvirno glasbo pa Drago Ivanuša. Za koreografijo je poskrbela Anja Bornšek.
PREMIERA, VIDEOPREDSTAVITEV
Premiera predstave bo v petek, 10. marca, ob 20.30 v Veliki dvorani Kulturnega doma v Trstu in bo poklon stoletnici rojstva Jožeta Babiča. Priznanemu gledališkemu in filmskemu režiserju je posvečena tudi razstava, na ogled v foajeju parterja SSG, ki sta jo ob letošnji obletnici priredila Slovenska Kinoteka in Slovenski Filmski Center.
Abonmajske ponovitve Teoreme se bodo nadaljevale do 19. marca. Ob nedeljah bodo imeli gledalci na voljo tudi brezplačni avtobusni prevoz iz Sesljana, Opčin in Milj. Vse predstave bodo kot običajno opremljene z italijanskimi nadnapisi.
Tudi tokrat bo gledališče poskrbelo za uvodno videopredstavitev uprizoritve in besedila, ki bo pred vsako ponovitvijo predstave (od 20. ure dalje) na ogled v opremljenem prostoru v vhodni veži gledališča. Pripravil jo je dramaturg Milan Marković Matthis.
Obiskovalci bodo po vsaki predstavi lahko izrazili svoje mnenje na kuponih, s katerimi bodo tekmovali za nagrado Primorskega dnevnika.

RAZSTAVA
Na dan premiere, v petek, 10. marca ob 20.00, bo večer obogatila tudi otvoritev nove razstave umetniškega kolektiva Assopuntoniente z naslovom Trieste-Ortona 693,44 km.
Že četrto leto skupina sodeluje pri umetniškem dogodku Zooart v mestu Ortona, ki poteka v čisto posebnem okviru kletk, v katerih so bile v sedemsedetih letih zaprte živali malega mestnega živalskega vrta.
Razstava z naslovom Trieste-Ortona 693,44 km časti prijateljstvo skupine tržaških in abrucijskih umetnikov, katerih skupni imenovalec je ljubezen do umetnosti, kot tudi premoščanje razdalj. Tržaški umetniki so velikokrat gostovali v Ortoni in bodo zdaj še v domačem mestu priredili razstavo umetnikov Francesca Colozza, Angele Sansini in Gabrieleja Lacchèja. S svojimi umetninami bodo sodelovali tudi umetniki tržaškega kolektiva Simone Zola, Samantha Fermo, Christian Fermo, Giuliano Cesco, Gabriele Bonato, Monica Kirchmayr in Ivan Bidoli.
Razstavljena dela prikazujejo različne stile in tehnike, od hiperrealističnega in abstraktnega izraza do kolaža s predmeti, ki so jih ustvarjalci našli na »zimskih« plažah. Vezne niti ni, ostaja pa zadoščenje skupnega sodelovanja, ki prinaša vedno bogate sadove.